Didaktika

@ ewaa in Saša... hvala za odgovore
lp

jeeej.....nam je popravu kolokvije....sm nardila z 70%, kar je na minutazo in intenzivnost "ucenja" odlicno
....drgac pa so to res na vratih 408 obeseni rezultati....

bravo...sam tak naprej

drage sošolke (2.letnik)!

dans sm zvedla, da gremo lahk v 408 po naše prosojnice in CD-je (powerpoint), k smo mogli lani pr izobraževalni tehnologiji oddat. če tega ne bomo pršle iskat, bodo vrgli v smeti . tko da kera rabi, nej gre čimprej iskat

Jz sm šla že lansko leto iskat

Ja jst tut..

aia, ups
jst se sploh nism spomnla na to

ewaa je napisal/a:

js mam na računalniku stare kolokvije od didaktike, če kira rabi nej mi kr pove pa mi na PM posle svoj mail

Cav mene pa zanima ce mas kej primerov za 2.kolokvij iz didaktike d b mi jh po melju poslala

hey!

a bi men lahk nekdo razložu kaj se dogaja pr didaktiki?

mislim najprej dobimo test popounoma po knjigi narjen ( ko že vem, da ga nism naredla), pa nč s predavanj.. pol pa še en šok.. namest 3 kolokvije jih mamo kr 5???!!! pa ka je s tem profesorjem?
mislim men več ni nč jasno...

Uf..mi smo mel full kolokvijev pri didaktiki...tako da..to ni nč novega če jih imate . Mi smo jih tud mel mislim da 5. ampak ne se preveč sekirat...že vsa leta daje kolovije enake ta starim...tako da se vam splača iz tistih učit

Sory.. glede tega ti pa res ne vem kako pomagat! Blažič je pač Blažič.. prvo si misliš kako je dober.. pole pa pokaže roge! Pač ...

ja sam ta kolokvij ni biu nč podobn tistim iz prejšnih let ( mogoč zato kr nas je preveč drugga naredl - je reku, da je kao pričakoval da jih bo pou padl... pa jih je sam par)...
am pr didaktiki morš zbrat 55% ne? drugač ne morš naprej? jao fentala bi ga.. k se mi je res vredu zdel, na vseh predavanjih njegovih sm - za razliko od drugih ur... ehh razočaru me je

sprjazn se s tem.. blažič je pč blažič.. tud mene je totalno razočarov lani.. na konc vidš d je kr precej hinavc
tud pr ns je reku d je prčakval d ns bo ful padl, pol smo pa nasledn kolokvij dobil "kr neki". pa če še to ne uspe, pa še kkšn drug prijem uporabi(sej se spomnte tehnologije lani, ane 2RP??)

Joj ja... ah.. sm prow vesela da niam več te didaktike.

heh tut jst upam, da se je bom kmal znebila... ka je pa naredu? joj ko ga...

Dragi 1. RP!

A kdo slučajno ve, če imamo jutri (3.1.2008) vaje pri didaktiki?
Nekaj nam je omenla, vsaj naši, 3. skupini....!!!
Jst ne bi še pršla v lj

Srečno 2008!

Punce iz 2. letnika! Ima katera mogoče seminarsko z naslovom Problemski pouk? bi zelo prav prišla... Lp in hvala že vnaprej

a mi lahko katera prosim pošlje kolokvije iz didaktike za 1 letnik na pm. hvala

živjo tudi jest se priporočam za kakšen star 1. kolokvij iz didaktike pri prof. blažiču za 1. letnik, če mi katera lahko pošlje na mail: tina_zak@email.si

Jaz bi tudi prosila za kolokvije oz. kakšna vprašanja ali pa usmeritve za izpit.

Nekaj sem sicer našla na Izmenjevalnici, samo vsaka nova stvar pride prav. Hvala!

grcica@gmail.com

Helena

Hej!
Use punce k ste prosle za kolokvij, js sm ga dala Tamari iz 1. letnika in je oblubla da vam ga bo dala vsem za kopirat, v komp obliki ga pa žal nimam. tko d djte se med sabo pogovort.
lp jana

To so kolokviji, ki jih imam iz didaktike in izobraževalne tehnologije.


KAJ JE UČNI CILJ?
Je zbirka besed ali simbolov, s katerimi opošemo nemeravane učne učinke pouka; kaj bo učenec ob koncu pouka iz določene krajše ali daljše enote zmožen napraviti in kako bo učitelj lahko ugorovil, ali je smoter dosežen.

2. NAPAKE RPI KONKRETIZACIJI UČNIH SMOTROV
- navajanje nalog pouka ali učiteljeve dajavnosti med učno uro
- redukcija na navajanje učne snovi
- učečeva aktivnost opredeljena preveč na splošno

3. POIŠČI OPERATIVNE GLAGOLE
našteti; poiskati; doumeti pomen; povedati na pamet; poznati; obvladati; primerjati; logično razmišljati; popraviti; rešiti (naloge); naučiti se; ceniti

4. ALI SO V SMOTRU OPOSANI POGOJI?
Učenec poišče vrste živali. odg: NE

5. KOHLBERG JE RAZVIL:
- konativno taksonomijo (BLOOM)
- prsihosomatski razvoj (MAGER)
- moralni razvoj

6. V KATEREM PRIMERU SMOTRI NISO OPREDELEJNI?
- učenec poušče ...
- učenec dojame ...
- učenec primerja ...

7. PRIMERI SMOTROV:
a) Učenec zna iz grafičnega prikaza razbrati in povedati, olokšen del zemeljske površine je pokrit z oceani RAZUMEVANJE
b) Učenec našteje funkcije lista pri rastlini ZNANJE
c) Učenec samostojno predlaga preprost eksperiment, s katerim lahko dokaže, da se pri gorenju trši kisik SINTEZA
d) Po besedilu učenec grafično prikaže obe obleiki deljenja, napiše enačbo deljenja in preizkus UPORABA
e) Na podlagi panonskega sveta učenec sklepa na podnebje v alpskem svetu, ugotovi razlike UPORABA
f) Učenec poišče izmed narisanih konveksne like ZNANJE
g) Učenec primerja vrsto predloženih slik glede na kompozicijo in barvno skladnosr in izbere najboljšo EVALVACIJA
h) V časoposnem članku med dejstvi in predvidevanji (podčrta jih z različno bravo) ANALIZA
i) Učenec nadaljuje spis Sinička tako, da poljubno spremeni konec SINTEZA
j) Učenec napiče nove stavke z izrazi, ki jih je srečal v Vorančeci črtici (onemogla, osupla, brstje) RAZUMEVANE
k) Učenec v nekaj stavkih samostojno izrazi glavno misle Prešernove pesmi Slavo od mladosti RAZUMEVANE
l) Učenec prokaže Bevkovo delo Tatič po znanem zaporedju (avtor, vsebibam glavna oseba, stranske osebe, kraj in čas dogajanja) ANALIZA
m) Učenec spreminja konvencionalna znamenja na zemljevidu v besedni opis pokrajine RAZUMEVANJE
n) Učenec zna iz elementov talne telovadbe samostojno sestaviti krajšo vajo, jo povezati v celoto SINTEZA
o) Učenec prebere preprost ritmičen zapis RAZUMEVANE

8. STOPNJE TAKSONOMIJE ZA VZGOJNO PORDOČJE
a) Učenec pazljivo ravna s šolskim inventarjem, kadar misli, da bi njegove prestopke lahko odkrili RAGIRANJE
b) Učenec ne zamudi nobene TV oddaje, ki govori o življenju gozdnih živali, o varovanju gozdov in narave nasploh SPREJEMANJE
c) Učenec odklanja idealistično in se zavzema za materialistično razlago raznih pojavov v naravi, družbi in človekovi duševnosti RAZVOJ CELOVITEGA ZNAČAJA – KARAKTERIZACIJA
d) Učenec da iniciativo, da se akcija zbiranja papirja v humanitarne namene izvede tudi na njihovi šoli REAGIRANJE
e) Učenev iz raznih situacij (časopisi, doživetja v razredu, pri športu izlušči pomen prijateljstva, se zanj ogreje in je ogorčen, kadar naleti na primere netovatiškega vedenja USVAJANEJ VREDNOT
f) Učenec v interpretaciji raznih sitauacij dobro razlihuje primere ljubezni do svojega naroda ter oznake nacionalizma ali šovinizma in tudi v svojem vrednotenju in ravnanju usklaja odnos do slo in drugih narodov ORGANIZIRANJE VREDNOT
g) Učenec se prostovolno udeleži krvodajalske akcije REAGIRANJE
h) Učenec iz TV oddaje o lahkoti v svetu začuti kokikšen je prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami SPREJEMANJE
i) Učenec redno in z veseljem obiskuje šolsko knjižnico, izbira kvalitetna dela iz svetovne literature in zanje navdušuje tudi sošolce REAGIRANJE

1.) Etape v učnem procesu:
1.pripravljanje učencev na učno delo ali uvajanje vanj
2.obdelovanje nove snovi, obravnavanje, osvajanje
3.urjenje ali splošna vadba
4.ponavljanje
5.preverjanje oz. ocenjevanje

2.) Značilnosti hevristične strategije
Učitelj tu ne razlaga, ampak pripravi učence do dela, jih usmerja. Učenec pri reševanju problema uporablja lastne miselne aktivnosti, problem mora biti vedno na višji stopnji kot so sposobni učenci.

3.) Tri značilnosti postopnosti:
-od bližnjega k daljnemu
-od lažjega k težjemu
-od znanega k neznanemu
-od enostavnega k zapletenemu
-od konkretnega k abstraktnemu

4.) Opiši načelo racionalnosti!
Učitelj mora biti dobro pripravljen- čim večja storilnost. Izhajamo iz otrokovih izkušenj. Upoštevati moramo predznanje učencev mora vsebovati čim več skupnega dela- dvosmerna komunikacija.

5.) Katere so učne oblike?
-frontalna oblika (skupna)
-skupinska oblika
-individualna oblika

6.) Prednosti frontalne učne oblike:
-ekonomičnost (v kratkem času lahko povemo zelo veliko)
-neposredni kontakt in kontrola (učitelj nadzira, če je učenec aktiven)
-spodbujanje manj aktivnih k intenzivnemu delu
-kolektivna delovna disciplina (dvigovanje)

7.) Potek skupinskega dela:
1- naredimo frontalni uvod (opredelitev problema, navodila)
2- razdelitev učencev v skupine (pove kaj naj delajo)
3- delo v skupinah (izbira vodje skupine, izoblikovanje rešitve)
4- sinteza dela v skupini
5- plenarni zaključek (izoblikuje se končna rešitev)


8.) Prednosti individualne učne oblike:
-vsak rešuje neko nalogo sam, po svoje
-učenec je v direktnem razmerju z učno snovjo
-individualen tempo

9.)Oblike akromatskih metod!
-pripovedovanje (lirsko, epsko)
-opisovanje (subjektivno)
-poročanje (objektivno)
-razlaganje/pojasnjevanje (jasnost izražanja, nazornost)

10.)Vrste razgovora!
-vodeni ali vezani (vodenje je učiteljevo delo)
-hevristični (učitelj in učenci postavljajo vprašanja in iščejo odgovore-prosti razgovor/ učitelj usmerja)
-prosti (ni vnaprej določen potek, vodijo učenci)

11.) Potek laboratorijske metode!
Učence pripravimo na določeno delo, sledi izvajanje praktičnega dela, nato obravnavanje in ocena dobljenih rezultatov.

12.)Kakšne grafične izdelke poznamo?
-pisne (reproduktivni, produktivni)
-likovne (grafi, slike, skice)- nazornost

13.) Kateri činitelji določajo izbiro učne metode?
*učni cilji
*logična struktura učne snovi (bolj logična, lažje posredujemo)
*otrokove psihološke sposobnosti
*materialna zmožnost šole
*čas (ki je na razpolago)
*učiteljeva osebnost (ekstrovertiranost)

14.)Vrste nazornosti!
-čutna (povezana s čutili; če nekaj pokažemo- stvar, predmet)
-duhovna (nazornost besed in simbolov)

15.) Pravila nazornosti!
Nazornost vključuje čutila + miselne procese. Otrok naj stvari spoznava s čim več čutili (čim več gledati, otipati). V ospredju so čutila- človek spoznava samo s pomočjo občutka! Verbalni opis (=beseda)visoka stopnja ABSTRAKTNOSTI zahteva nazoren opis. Bolj učinkovita čutna (kot duhovna) nazornost- konkreten predmet!


1. ETAPE V ORGANIZACIJI UČNEGA PROCESA:
- PRIPRAVLJANJE
- OBRAVNAVANJE NOVE SNOVI
- URJENJE
- PONAVLJANJE
- PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
2. OPIŠI NAČELO RACIONALNOSTI:
RACIONALNI POUK POMENI IZVESTI PREMIŠLJENE OZ. RACIONALNE SPREMEMBE V UČNIH POSTOPKIH, DA DOSEŽEMO KVALITETNEJŠE REZULTATE (PRIMERNE METODE, OBLIKE IN STRATEGIJE DELA)
POMEMBNA JE UČIT. PRIPRAVA NA POUK:
- DVIG STORILNOSTI POUKA
- TEMELJITE PRIPRAVE NA POUK
- PREDVIDETI UČNE METODE
- SMISELNA UPORABA OSTALIH NAČEL
- VZGOJNO VPLIVA NA UČENCE
3. UČNA METODA JE POT K CILJU, JE ODKRIVANJE UČENCEM ŽE ZNANEGA, JE PRODUKCIJA ZNANJA
4. BISTVO UČNIH METOD:
- ČIM HITREJE DO NEKEGA CILJA
- ODKRIVANJE UČENCEM ŽE ZNANO
- INTERAKTIVNA KOMUNIK. MED UČIT. IN UČ.
- UČIT. RAVNANJE PRISPEVA K USPEHU UČENCA
5. IZBRA UČNE METODE:
- LOGIKA UČNE SNOVI
- PSIHOLOŠKI FAKTOR
- MATERIALNA OPREMLJENOST
- UČITELJEVA OSEBNOSTNA STRUKTURA
6. PREDNOSTI FRONTALNE UČNE OBLIKE
+ EKONOMIČNOST
+ NEPOSREDNI KONTAKT IN KONTROLA
+ SPODBUJA. MANJ AKTIVNIH K INTENZ. DELU
+ KOLEKTIVNA DELOVNA DISCIPLINA
7. POMANJKLJIVOSTI FRONTALNE UČNE OBLIKE
- POUK TEŽKO INDIVIDUALIZIRATI
- TEŽKO PREVERJATI STOPNJO DOJEMANJA
- HETEROGENOST RAZREDA SE REDUCIRA NA UMETNO HOMOGENOST
- AKTIVNOST UČENCEV MORAMO STALNO PREVERJATI
8. PREDNOSTI INDIVIDUALNE UČNE OBLIKE:
+ POSAMEZNO SAMOSTOJNO DELO UČENCEV
+ INDIVIDUALNI TEMPO UČENCEV
+ UČENEC JE V DIREKTNEM RAZMERJU Z UČNO SNOVJO
9. ZNAČILNOSTI HEVRISTIČNE STRATEGIJE:
- UČENEC SAM PRIHAJA DO SPOZNANJ
- SPOZNANJE JE ODPORNO PROTI POZABLJANJU
- UČITELJ IMA VLOGO USMERJEVALCA
10. 4 TIPIČNE FAZE HEVRISTIČNE STRATEGIJE:
- USMERJANJE V PROBLEMSKO SITUACIJO
- UČENCI IŠČEJO REŠITEV
- REŠTIVE SPOROČAJO UČITELJU
- POVRATNA INFORMACIJA (SPODBUDA)
11. POMANJKLJIVOSTI NEHEVRISTIČNE STRATE:
- NAČIN DELA UČENCEM VSILJEN
- ZNANJE DOBIJO V IZDELANI OBLIKI
- NE RAZVIJAJO SAMOST. NAČINA MIŠLJENJA
12. ORGANIZACIJA VI DELA:
- MATERIALNI IN DELOVNI POGOJI ŠOLE
- ŠOLSKI OKOLIŠ
- STRUKTURA UČENCEV
13. LETNI DELOVNI NAČRT ŠOLE SE RAZLIK. PO:
- KADROVSKI STRUKTURI DELAVCEV
- VI POROGRAMI
- ORGANIZACIJA POUKA
- ŠOLSKI KOLEDAR
- SPREMLJANJE REALIZACIJE (UČIT., RAVNATELJ)
14. DEJAVNOSTI STROK. ORGANOV IN SLUŽB:
UČITELJSKI ZBOR, RAZREDNIKI, MENTORJI
15. UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK:
- GLOBALNA (LETNA),
- POUČNIH TEMAH,
- POUČNIH ENOTAH,
- VIDIKI UČITELJEVE PRIPRAVE
16. VIDIKI UČITELJEVE PRIPRAVE:
- STROKOVNA IN VSEBINSKA
- PEDAGOŠKA (DID.- METODIČEN NAČIN)
- ORGANIZACIJSKO – TEHNIČNA
- PSIHOLOŠKA
17. ORGANIZACIJA POUKA:
- NOTRANJA, ZUNANJA
- JASNA ARTIKULACIJA
- ETAPE V ORG. UČNEGA PROCESA
- UČNA URA, ORG. UČNE URE
- URNIK, RAZRED, ODDELEK, DELO V ODDELKIH
- KRAJ IZVAJANJA POUKA
- DOMAČE DELO
18. PRIPRAVA NA UČNO URO- PREVLADUJE :
- PSIHOLOŠKI ELEMENT (STRUKTURA RAZR.)
- METODIČNO OBLIKOVANJE UČNE URE > DOLOČITI NAJUČINKOVITEJŠI POTEK
- ZAGOTOVITI MATERIALNO TEHNIČNE ELTE
19. VRSTE PREVERJANJ:
- PISNO, USTNO,
- PRAKTIČNO (PSIH.DEJAVNOSTI)
- KOMBINIRANO
20. POTEK LABORAT. METODE:
- PRIPRAVA ZA DOLOČENO DELO
- IZVAJANJE PRAKTIČNEGA DELA
- OBRAVN. IN OCENJE. DOBLJENIH REZULTATOV
21. POTEK URJENJA:
- ZAČETNO ALI UVODNO VEDENJE
- OSNOVNO ALI TEMELJNO VEDENJE
- ZAKLJUČENO ALI DOPOLNILNO VEDENJE
- KOREKTVNO VEDENJE
22. KAJ JE PONAVLJANJE?
JE OBNAVLJANJE UČNIH VSEBIN, DA SI JIH UČENEC OHRANJA V ZAVESTI KOT TRAJEN SISTEM DEJSTEV, POSPLOŠTEV IN ZAKONITOSTI.
23. VRSTE PONAVLJANJ:
- KONCENTRIRANO IN DISTRIBUIRANO
- REPRODUKTIVNO IN PRODUKTIVNO
- V ŠOLI, DOMA
24. PONAVLJ. GLEDE NA MESTO V UČ. PROCESU:
- SPROTNO, KONČNO
25. PONAVLJ. GLEDE NA KVALITETO:
- MEHANIČNO, USTVARJALNO
26. KAKŠNA MORAJO BITI VPRAŠANJA?
- JEZIKOVNO IN VSEBINSKO PRAVILNA
- LOGIČNA, PSIHOLOŠKO USTREZNA,
- METODIČNO PRAVILNA
(JASNA, JEDRNATA)
27. KAJ SO IMPULZI IN KAKŠNE VRSTE POZNAMO?
IMPULZI ALI SPODBUDE SO STRUKTURNE KOMPONENTE RAZGOVORA . Z IMPULZI VPLIVA UČITELJ NA UČENČEVO MIŠLJENJE IN NA NJEGOV ODGOVOR. VRSTE: JEZIKOVNI, MIMIČNI, PANTOMIMIČNI, PREDMETNI.
28. KAKO POTEKA OPAZOVANJE?
POTEKA PO DOLOČENIH OPAZOVALNIH VIDIKIH.
POTEKA:
- POD DIREKTNIM UČITELJEVIM VODSTVOM,
- POD INDIREKTNIM UČ. VODST.,
- SAMOSTOJNO
29. KAJ JE SKUPINA?
JE SOCIALNA ENOTA, OBLIKOVANA PO TEORETIČNO UTEMELJENIH VIDIKIH, KATERE NALIGA JE, DA V POUKU S SKUPNIM DELOM USPEŠNEJE REALIZIRA PREDVIDENE VI NALOGE.
30. KAKO SE LAHKO OBLIKUJEJO KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN?
PO ZANIMANJU, PO STAROSTI, PO ODNOSIH
31. VRSTE PREVERJANJ:
- PISNO, USTNO,
- PRAKTIČNO (PSIH.DEJAVNOSTI)
- KOMBINIRANO
32. POTEK LABORAT. METODE:
- PRIPRAVA ZA DOLOČENO DELO
- IZVAJANJE PRAKTIČNEGA DELA
- OBRAVN. IN OCENJE. DOBLJENIH REZULTATOV
33. POTEK URJENJA:
- ZAČETNO ALI UVODNO VEDENJE
- OSNOVNO ALI TEMELJNO VEDENJE
- ZAKLJUČENO ALI DOPOLNILNO VEDENJE
- KOREKTVNO VEDENJE
34. KAJ JE PONAVLJANJE?
JE OBNAVLJANJE UČNIH VSEBIN, DA SI JIH UČENEC OHRANJA V ZAVESTI KOT TRAJEN SISTEM DEJSTEV, POSPLOŠTEV IN ZAKONITOSTI.
35. VRSTE PONAVLJANJ:
- KONCENTRIRANO IN DISTRIBUIRANO
- REPRODUKTIVNO IN PRODUKTIVNO
- V ŠOLI, DOMA
36. PONAVLJ. GLEDE NA MESTO V UČ. PROCESU:
- SPROTNO, KONČNO
37. PONAVLJ. GLEDE NA KVALITETO:
- MEHANIČNO, USTVARJALNO
38. KAKŠNA MORAJO BITI VPRAŠANJA?
- JEZIKOVNO IN VSEBINSKO PRAVILNA
- LOGIČNA, PSIHOLOŠKO USTREZNA,
- METODIČNO PRAVILNA
(JASNA, JEDRNATA)
39. KAJ SO IMPULZI IN KAKŠNE VRSTE POZNAMO?
IMPULZI ALI SPODBUDE SO STRUKTURNE KOMPONENTE RAZGOVORA . Z IMPULZI VPLIVA UČITELJ NA UČENČEVO MIŠLJENJE IN NA NJEGOV ODGOVOR. VRSTE: JEZIKOVNI, MIMIČNI, PANTOMIMIČNI, PREDMETNI.
40. KAKO POTEKA OPAZOVANJE?
POTEKA PO DOLOČENIH OPAZOVALNIH VIDIKIH.
POTEKA:
- POD DIREKTNIM UČITELJEVIM VODSTVOM,
- POD INDIREKTNIM UČ. VODST.,
- SAMOSTOJNO
41. KAJ JE SKUPINA?
JE SOCIALNA ENOTA, OBLIKOVANA PO TEORETIČNO UTEMELJENIH VIDIKIH, KATERE NALIGA JE, DA V POUKU S SKUPNIM DELOM USPEŠNEJE REALIZIRA PREDVIDENE VI NALOGE.
42. KAKO SE LAHKO OBLIKUJEJO KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE SKUPIN?
PO ZANIMANJU, PO STAROSTI, PO ODNOSIH

DIDAKTIKA (ZADNJI KOLOKVIJ)
1. KAKŠNA MORAJO BITI VPRAŠANJA PRI POUKU?
Jasna, kratka, jedrnata. Od vprašanja je odvisno, kakšen bo odgovor...

2. NAŠTEJ STRATEGIJE SPRAŠEVANJA!
a) vprašanje,
b) premor,
c) poziv učenca,
d) premor,
e) odgovor učenca,
f) povratna informacija učitelja (reakcija na odgovor)
(način vodenja strategije razgovora … čim bolj enakomerno razporejanje vprašanj med vse učence.)

3. KAKO BI IZBOLJŠALA POMEN DOMAČIH NALOG?
Če kaj ne razumejo, razložim, domače naloge sproti preverjam, dati jih moram ob koncu ure, ne pa po zvonjenju...

4. RAZRED JE...
Razred je skupina učencev enake starosti, enakega predznanja, ki se izobražuje po istem programu.
Stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah. Je skupnost ucencev, ki imajo navadno pouk hkrati in v istem razredu, so priblizno enako stari in imajo bolj ali manj enako stopnjo znanja.

5. PREDMETNIK; KAJ JE? KAJ DOLOČA? KAKO RAZPOREDIMO SNOV V PREDMETNIKU?
Predmetnik je šolski dokument, v katerem se v obliki tabele predpišejo:
a) učni predmeti, ki se poučujejo v določeni šoli
b) vrstni red poučevanja teh predmetov po razredih
c) število ur na teden za posamezen predmet
d) število ur na leto za posamezen predmet
Snov v predmetnik razporedimo z učnim načrtom.

Predmetnik je šolski dokument, ki v obliki tabele določa učne predmete, količino ur na teden za posamezen predmet in vrstni red poučevanja po razredih. Snov v predmetniku je lahko razporejena sukcesivno, simultano ali kombinacija obeh.

6. UČNI NAČRT O SNOVI JE RAZDELJEN....
a) Koncentrična razvrstitev (Crowder) – v vsakem razredu začnemo v isti točki, v vsakem višjem razredu pridemo do »večjega kroga«.
b) Linijska razvrstitev (Skinner) – kombiniramo učno snov mat, bio, kem, fiz, … Snov se ne ponavlja, ponovi se šele v srednji šoli.
c) Razvrstitev po stopenjskih koncentrih – kombinacija obeh

7. ETAPE V IZVEDBI IN ORGANIZACIJE EKSKURZIJE.
a) Priprava – smoter, kraj, čas, delovni načrt, tehnični pripomočki
b) Izvedba ekskurzije
c) Zaključek – evalvacija

8. KADAR UČENCI REŠUJEJO NALOGE RAZLIČNIH TEŽAVNOSTNIH STOPENJ V LASTNEM TEMPU, JE POUK...... nivojski

9. PREDNOSTI DOMAČIH NALOG.
a) Razvijajo samostojnost
b) Odgovornost
c) Učenci ponavljajo in utrjujejo snov
Navajanje na sprotno delo in samostojen način dela, razvijanje psihofizičnih sposobnosti, razvijanje učnih navad, utrjevanja, poglabljanje in razširjanje učne snovi ...

10. KATERI SO NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIKI INDIVIDUALNIH RAZLIK MED UČENCI?
a) Socialni
b) Psihološki
c) Biotični
d) Učenčeva aktivnost

11. OPREDELI POJEM: INDIVIDUALIZACIJA, DIFERENCIACIJA, SELEKCIJA.
INDIVIDUALIZACIJA – v skladu in dopolnilno z učno diferenciacijo je učna individualizacija didaktično načelo, ki zahteva od šole in učitelja, da odkrivata, spoštujeta in razvijata utemeljene individualne razlike med učenci, da skušata sicer skupno poučevanje in učenje čim bolj individualizirati in personificirati – se pravi: prilagoditi individualnim vzgojnim in učnim posebnostim, potrebam, željam in nagnjenjem posameznega učenca ter mu omogočiti kar se da samostojno učno delo.
DIFERENCIACIJA – pretežno organizacijski ukrep, s katerim demokratično usmerjamo učence po njihovih določenih razlikah v občasne ali stalne homogene učne skupine, da bi tako šola z bolj prilagojenimi učnimi cilji, vsebinami in didaktično metodičnim stilom dela bolje uresničevala sociološke in individualne vzgojno-izobraževalne namene
SELEKCIJA – bistvo šolske selekcije je običajno prisilno izbirnje in delitev učencev na podlagi določenih kriterijev ter po določenih merilih. Najslabša je vhodna selekcija, boljša izhodna, končna (matura, izpiti), najboljša pa je procesna, kontinuirana selekcija.

12. VZROKI ZA UČNO DIFERENCIACIJO IN INDIVIDUALIZACIJO.
a) Večje družbeno-ekonomske vzgojno-izobraževalne zahteve
b) Bolj humani družbeni in zasebni odnosi
c) Zahtevnejši stil vzgojno-izobraževalnega dela

13. FLEKSIBILNA DIFERENCIACIJA.
Prepletanje temeljnega in nivojskega pouka, prepletanje skupin.

14. KATERI PROCES JE NASPROTEN INDIVIDUALIZACIJI?
Socializacija

15. KAKŠNE ZNAKE KAŽE NADARJEN OTROK 2-6 LET?
Divergentnost idej, visoko razvite sposobnosti, motivacija za delo.
Je radoveden, veliko sprašuje, bere, ima nenavadno bogat besedni zaklad, včasih se taksni otroci ne razumejo z vrstniki ...

16. DELITEV VPRAŠANJ PRI POUKU.
Dihotomna delitev (delitev na dvoje):
Nižji nivo: usmerjena na nižje pihične in miselne procese, zlasti na učenčev spomin (reproduciranje, prepoznavanje prej naučenih vsebin)
Višji nivo: Učenec logično razmisli,
- Konvergentna – po razumevanju, uporabi, analizi. (Učenci imajo le eno pravilno pot do odgovora)
- Divergentna – po sintezi, vrednotenju (zahtevajo in dopuščajo raznovrstne odgovore).

Nižjega nivoja:
• po vsebinskih značilnostih: sugestivna (Ali ima Vojvodina celinsko podnebje?), zavajajoča (kaj nima pajek 6 nog, kot npr. muha?), fiktivna (kr ena slika reke: Ali kdo ve, kako se imenuje ta reka?),
• po oblikovnih znakih: retorična, alternativna (da-ne), dodatna (Učit: Kmet je dobil svojo zdemljo. Pa še kaj? Učenec: Manjše davke.),
• ostala: enopomenska-spominska (Kdaj se je začela industrijska revolucija?), organizacijska (Kam boste postavili model? Videti ga morajo vsi!)
Višjega nivoja:
• Konvergentna: po uporabi (zakaj morska voda ne zamrzne?), razumevanju (kako pridobivamo morsko sol?), analizi (kaj pogojuje nenehen razvoj novih poklicev?)
• Divergentna: sinteza (kako bi povečali varnost otrok v prometu?), vrednotenje (kaj misliš o uporabi digitronov v osnovni šoli?)

V. POSTAVI VPRAŠANJE PO BLOOMU VIŠJEGA TAKSONOMSKEGA TIPA!
Kako bi izboljšali energijsko porabo …

17. VRSTE EKSKURZIJ.
Glede na kraj izvedbe, trajanje, učne vsebine in stopnjo obdelovanja učnih tem (te so lahko pripravljalne/uvodne, ilustrativne/spremljajoče, poglobitvene/naknadne)
Poznamo več vrst učnih ekskurzij.

a) po kraju izvedbe ( ekskurzije v naravo, na kmetijsko posestvo, v tovarno, muzej, različne ustanove,… )
b) po trajanju (enourne, dvourne, poldnevne, celodnevne, večdnevne,…)
c) po stopnji (uvodne ekskurzije, ekskurzije v samem poteku delovanja ali spremljajoča ali ilustrativna, naknadna za poglobitev znanja ali zaključne ekskurzije,…)
d) po učnih predmetih ( zemljepisne, zgodovinske, biološke, kemijske, literarne,…)

18. POTEK EKSKURZIJ.

19. PREDNOSTI DOMAČEGA DELA.

1. II. NAPIŠI IN UTEMELJI 3 NAČINE, KI JIH BOŠ KOT UČITELJ UPOŠTEVAL PRI MOTIVIRANJU ZA DOMAČE DELO!
Če kaj ne razumejo, razložim, domače naloge sproti preverjam, dati jih moram ob koncu ure, ne pa po zvonjenju...

2. III. NAPIŠI POSTOPEK PRI METODI SPRAŠEVANJA!
a) vprašanje,
b) premor,
c) poziv učenca,
d) premor,
e) odgovor učenca,
f) povratna informacija učitelja (reakcija na odgovor)
(način vodenja strategije razgovora … čim bolj enakomerno razporejanje vprašanj med vse učence.)

3. IV. NAPIŠI NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI SPRAŠEVANJU GLEDE NA KVANTITETO IN KVALITETO VPRAŠANJ, GLEDE NA STRATEGIJO VODENJA RAZGOVORA!
a) klicanje vedno istih učencev
b) ponavljanje svojega vprašanja
c) prekratek odmor za razmislek
d) odgovarjanje na lastna vprašanja
e) ponavljanje učenčevega odgovora
f) prekinjanje učenca
g) kopičenje novih vprašanj, predej ima učenec priložnost odgovoriti
h) preslišanje odgovora (ni povratne informacije)

4. ????TANDEM UČITELJICA – VZGOJITELJICA


5. *KOMENSKY (TEZE, KI JIH JE NAPISAL, KAKO SE TE TEZE KAŽEJO DANES V SODOBNEM POUKU)
Komensky je bil prvi, ki je jasno postavil zahteve po nazornosti. Nazornost pomeni celostno čutno doživljanje. Omogoči učencem, da med poukom s čutili neposredno dojemajo stvarnost, ki se poučuje. Poznamo dve vrsti nazornosti: čutna in duhovna.

6. RAZLOŽI DIFERENCIACIJO (glej zgoraj)
7. *RACIONALIZACIJA, EKONOMIČNOST DN
Da dosežemo največji možni učinek s čim manjšo (minimalno) porabo časa, sredstev, energije, materiala. Ekonomičnost s časom pomeni premišljeno usklajevati vsebine z učnimi postopki (ne zmanjša se izobraževalna in vzgojna vrednost). Racionalni pouk pomeni izvesti premišljene oz. racionalne spremembe v učnih postopkih, da dosežemo kvalitetnejši rezultat. Pri načelu ekonomičnosti in racionalizacije je pomembno, da se učitelj na uro temeljito pripravi.
8. DISKUSIJA : VERBALNE METODE (+, -)
PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI METODE DISKUSIJE

- velike predhodne zahteve (proučitev učne skupine - predznanje, izkušnje, spos., skup. znač.),
- veliko časa,
- metoda manj uporabna za prenašanje znanja (bolj za oblikovanje stališč, mnenj, vrednot),
- občasna nesistematičnost,
- nevarnost, da bi posamezni deli vsebine pri izobraževanju izpadli, ker jih diskusija ne obravnava,
- št. udeležencev ponavadi prekorači optimalno udeležbo  diskusija izgublja kvaliteto

+ pridobivanje znanj, spoznanj,
+ vzgojni vplivi (tesnejša povezanost z izobraževanjem, angažiranost in aktiviranost, oblikovanje vsestransko razvite osebnosti),
+ izoblikovanje vrednostne komponente (stališča, pogledi), osebno vrednotenje približa skupinskemu,
+ medsebojna izmenjava izkustev, stališč, mnenj,
+ pridobivanje idej, zamisli, stališč in odnosov, pospešuje miselno aktivnost,
+ pospešuje proces medsebojnega sodelovanja,
+ razvija sposobnosti discipliniranega mišljenja, miselne zbranosti, pozornost, analitično-sintetično mišljenje in druge miselne funkcije, ki se pri udeležencih potem prenašajo iz učne situacije nasploh v življenju in delo in jih pripravljajo zato, da znajo poslušati druge in zagovarjati svoja stališča.

9. *NALOGE RAZREDNIKA (POTEK GOVORILNIH UR)



10. PROBLEMSKI POUK – je metoda reševanja problemov, ustvarjalni pouk ali raziskovalna metoda. Učenci temeljijo na problemski situaciji, ki izzove miselne procese, tako da z lastno miselno aktivnostjo ob lastni spoznavni strukturi in tempu pridejo do rešitve problema, do novega problema, do novega znanja. Problem morajo rešiti z miselnimi postopki – hevrizmi. Problemski pouk je hevristična strategija.
11. DIDAKTIČNA NAČELA
a) ustreznost pouka glede na starost učencev
b) individualizacija
c) socializacija
d) emocionalna angažiranost
e) zavestna aktivnost
f) povezovanje pouka z življenjem
g) sistematičnost in postopnost (didaktični logicizem)
h) nazornost
i) racionalnost in ekonomičnost
Etapa učnega procesa, ki zagotavlja, da se usvojeno znanje in oblikovane sposobnosti trajno ohranijo je PONAVLJANJE, UTRJEVANJE.
Ponavljanje glede na kvaliteto: reproduktivno – mehanično in produktivno – ustvarjalno
Preverjanje glede na tehniko: pisno, ustno, praktično.


1. KOLOKVIJ IZ DIDAKTIKE IN IZOBRAŽEVANJA
1.Kaj je izobraževanje?
Izobraževanje je proces osvajanja znanja, vrednot, informacij, oblikovanja spretnosti in navad ter razvijanje sposobnosti. Je tudi temelj za oblikovanje samostojnega pogleda na svet ter povezovanje znanja s prakso. Izobraževanje širi, bogati in plemeniti človekova spoznanja.
UČITELJ+UČENEC+UČNA SNOV= DID.  (3 TEORIJE)
2.Kaj je pouk?
Pouk je enoten vzgojnoizobraževalni proces, ki poteka pod učiteljevim vodstvom. Je smotrn, načrten in sistematičen ter poteka z bolj ali manj stalno skupino učencev. Poteka z namenom, da bi vzgojili harmonično ali vsestransko razvito osebnost. Izraza vsestranska razvita osebnost ne uporabljamo več, ker spominja na antični izraz KALOKAGATIJA (vsi so maximalno poučeni o vsem). Danes zremo k tem, da otrok razvije predvsem tisto sposobnost, za katero je najbolj nadarjen.

3.Kdo je napisal »predlog o organizaciji šolstva« in kdaj?
Napisal ga je RATKE in sicer leta 1612. V njem pravi, da je treba vse otroke, dečke in deklice, poslati v šolo in jih učiti vseh osnovnih znanj, učiti pa jih je potrebno ne le iz biblije temveč tudi iz drugih virov.

4.Vrste sposobnosti:
Perceptivne ali senzorne: s pomočjo čutil (voh, vid, otip,…)se učimo; če je eno čutilo prizadeto, ga nadomesti drugo (npr. slepi imajo bolje razvit tip, vonj..)
Manuelne ali ročne: npr.oblikovanje materiala, risanje, ročne spretnosti…
Sposobnosti izražanja: skozi glasbo, skozi risanje…
Intelektualne ali razumske: sposobnost ugotavljanja medsebojnih povezav, zvez; merimo jih s količnikom IQ.
-če združimo 2. in 3. alinejo, je to super umetnik, ker zna tisto, kar čuti in hoče povedati tudi pokazati drugim.

5.S čim se povezuje znanje in s čim zorenje?
Znanje se povezuje z lastno aktivnostjo, ki je lahko notranja ali zunanja. Lahko pride do boja motivov (ali se učiti ali ne). Tudi psihične spremembe lahko vplivajo na aktivnost.
Zorenje pa se povezuje z dednostjo. Pobuda za zorenje prihaja iz genske strukture (rastejo mišice, živčevje, čutila,…), zato nanjo ne moremo vplivati.

6.Kdo je neposredno vključen v pouk?
V pouk so neposredno vključeni učenec, učitelj in učna snov; to je tako t.i. didaktična triada, didaktični .

7.Kdo je postavil temelje asociativne teorije?
Aristotel in Thorndike.

8.Kako razporedimo snovi v predmetniku?
sukcesivno- ko nek predmet obvladamo, se začnemo učiti naslednjega
simultano- hkrati se učimo več predmetov
kombinacija obeh – predstavlja najboljšo rešitev
Lahko pa jih razvrščamo tudi po tem, kako št. predmetov narašča od 1. razreda dalje: lahko govorimo o :
- predmetno – stopenjskem konceptu, kjer št. ur od 1. razreda narašča ali pa o
- koncentrični razporeditvi: ista snov se hkrati obravnava pri različnih predmetih
9.Kaj nam pove predmetnik ?
Predmetnik je šolski dokument, ki je enoten za vse šole istega tipa. V njem so natančno določeni učni predmeti, ki se poučujejo v šoli, vrstni red teh predmetov po razredih in število ur, ki jih ima določen predmet na teden. Prav tako so v njem natančno določene glavne vsebine, ki naj se poučujejo.

10.Kako imenujemo sposobnost ugotavljanja zvez, odnosov in zakonitosti?
Intelektualne ali mentalne sposobnosti.

11.Osnovni viri informacij!
Delimo jih na primarne in sekundarne:
Med primarne sodijo: opazovanje predmetov in pojavov. Skozi gledanje in mišljenje lahko podatke analiziramo, primerjamo in razlikujemo ter ugotavljamo medsebojne zveze.
Med sekundarne vire pa prištevamo učila, tisk in pisano besedo, živo besedo…

12.Kako poteka intencionalno izobraževanje?
Poteka v obliki pouka in samoizobraževanja.

13.Kako imenujemo zoženje nalog pouka na razvijanje učenčevih psihofizičnih sposobnosti, vsebinska stran pa je zanemarjena?
Didaktični formalizem (gre za poudarjanje funkcionalne naloge pouka.

14.Pouk mora biti voden in organiziran tako, da otrok doživlja različne naloge, katere?
Otrok mora doživljati:
*materialno- izobraževalne naloge (sprejme določena znanja ter oblikuje spretnosti in navade);
*formalno- izobraževalne naloge (razvoj sposobnosti kritičnosti, iniciativnosti, intelektualne sposobnosti);
*vzgojne naloge (sprejema tudi vrednote, norme, moralne vrednote ter si ustvari lastni vrednostni sistem).

15.Pouk na daljavo!
Deli se na opisni pouk in na pouk preko radia,TV, interneta.

16.Enoten proces spoznavanja ima 3 stopnje, katere?
čutno dojemanje- senzualizem;
abstraktno mišljenje- racionalizem;
praktične izkušnje- pragmatizem.

17.Naštej razloge, ko ima učenec nadpovprečne sposobnosti in doseže podpovprečni rezultat!
To se zgodi, če ima učenec pomanjkanje delovnih navad, razpršenost interesov, pomanjkanje besednega zaklada in slabše pomnjenje, če je čustveno nezrel, če je socialno nezrel, zaradi prevelikih ambicij staršev ali zaradi neurejenih domačih razmer.

18.Kako se imenuje naloga, ki temelji na psiho- fizičnih sposobnostih?
Funkcionalna/ Formalno izobraževalna naloga- razvijale naj bi se tudi sposobnosti kritičnosti, iniciativnosti, intelektualne sposobnosti.


19.Ko učenci določene informacije razumejo, jih razlagajo in v praksi uporabljajo, je njihovo znanje na stopnji uporabnega, operativnega znanja.

20.Sekundarni viri spoznavanja so:
učbenik, učiteljeva beseda, učila in izkušnje učencev.
Primarni viri spoznavanja pa so:
opazovanje, gledanje in mišljenje.

21.Osnovni element programa pri programiranemu pouku je členek.

22.Vrsta programiranega učenja, kjer vsi učenci napredujejo po istem programu ne glede na kvaliteto odgovorov, je linearni program.

23.Didaktično predelana znanost je učni predmet.

24.Pri zgodovini obravnavajo v 5. razredu praskupnost, sužnjelastništvo in fevdalizem, v 7. raz. kapitalizem, v 8. Socializem. Kako pravimo taki razporeditvi snovi?
Progresivna ali linijska razporeditev.

25.Katera oblika učnega pogovora najbolj vpliva na oblikovanje stališč?
Razgovorna/ pogovorna, debatna.

26. Kateri princip zahteva naj bo pouk na nižji stopnji opazno lažji kot na višji?
Načelo postopnosti, nazornosti.

27.Kateri so najpomembnejši dejavniki individualiziranih razlik med učenci?
Sociološki, biološki, učenčeve aktivnosti in psihološki dejavniki.

28.Kateri proces je nasproten individualizaciji?
Socializacija.

29.Začetnik linearnega programiranja je Skinner.

30.Prvi, ki je jasno postavil zahtevo po nazornosti je bil Komensky.

31.Zahtevo, da pri minimalni uporabi energije, časa in materiala, čim več dosežemo, postavlja princip ekonomičnega pouka.

32.Učna metoda, ki najbolj spodbuja ustvarjalnost, je metoda reševanja problemov.

33.Temeljne kategorije učnih smotrov so:
psihomotorični,
kognitivni (emocionalni) ter
afektivno čustveni smotri.

34.S katerim načinom človekovega spoznavanja je utemeljena metoda kazanja?
Opazovanje.

35.Kadar učenci rešujejo naloge različnih težavnostnih stopenj v lastnem tempu, je pouk nivojsko diferenciran.
36.Splošne smernice, ki vodijo učitelja po učnem traku in so formulirani na osnovi analize učne prakse, so didaktični principi oz. načela.

37.Skupina učencev enake starosti, ki se izobražuje po istem programu je razred/ oddelek.


Lp, Katja

hvala za pomoč lp