Zakaj ljudje kričimo

Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: »Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?«

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje - je odgovoril eden izmed njih - zato kričimo.«

»Toda, čemu bi kričali, če je oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj, ali ni mogoče govoriti potihem?«

»Zakaj kričiš, ko si jezen?«
Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni
zadovoljil učitelja.

Končno je učitelj razložil: »Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuni srci zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čimbolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.«

Nato je vprašal učitelj: »Kaj pa se zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuni srci sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.«

Učitelj je nadaljeval: »Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita. Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta več niti šepeta. Le pogledata se in to je vse. Takšni sta dve osebi, ki se ljubita.«

Potem je nadaljeval: »Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da več ne boste našli poti nazaj.«


Za moje pojme, je to povedano v nulo

waaw...ful dobr, res

iiiiiiiiiiiiiii kak lepo! ful dobro napisano!!

Men se tud full dopade Pa še čist res je tako

ja mn se tut dopade, pa se popolnoma strinjam