Bil sem tako bolan, bled in Bohinj, da nisem mogel ne brat ne sestra. Šel
sem v posteljo, zaspal in začel sanjati, da sem se povzpel na Šmarno goro.
Dol sem se spustil z zmajem, junijem in julijem. Na vso srečo pristanem v
puščavi. Takrat me pa obkrožijo levi in nato še desni. Hvala ku**u, vidim
TAM en terenec Nivo, vrt in travnik. Sedem noter, osem ven in se odpeljem v
gostilno. TAM naročim kos torte in škorec vina. Natakarju naročim, naj tudi
sebi natoči kaj za popit, Dolanc in Kardelj. Družba se je razživela in
začeli smo peti in šesti: Marko skače, Jože s koze, Franci pa z delfina. V
tistem trenutku vstopi moj boss West in Mild in zavpije name: Izgubili ste
delo, Jano in Anteno. Ni mi preostalo drugega kot, da spakiram kufre in se
spokam na morje. Upal sem, da mi bodo pomagale pravljične vile, kosa in
grablje. Šel sem v Lucijo, Andrejo in Matejo in nabiral školjke, lijake in
bideje. Zaradi svoje višine (151 cm) sem pri košarki dobil veliko banan,
limon in pomaranč. Še sedaj ne vem, zakaj si po vsem tem moja mama tako
sekira, žaga in lopata.
Janezek